APDEJT.si

Jean-Luc Mélenchon, vodja stranke La France insoumise (LFI), je na srečanju v Seine-Saint-Denis napovedal začetek kampanje za občinske volitve leta 2026, ki jo vidi kot pomemben preizkus pred prihajajočimi predsedniškimi volitvami. Poudaril je pomen lokalnih volitev v kontekstu njegove vizije "Nove Francije".

Načelnik generalštaba francoske vojske, general Fabien Mandon, je v nagovoru na srečanju županov francoskih mest dejal, da se mora Francija pripraviti na težke žrtve, vključno z izgubo življenj, v primeru prihodnjega konflikta z Rusijo. Mandon je poudaril, da ima Francija potrebno znanje, ekonomsko in demografsko moč za odvračanje Moskve, vendar je ključna pripravljenost sprejeti bolečino in izgube za obrambo države. Njegova izjava je sprožila burne odzive javnosti in politikov, med njimi tudi kritike s strani Jeana-Luca Mélenchona, ustanovitelja levičarske stranke La France Insoumise.

Sophia Chikirou, poslanka stranke La France insoumise (LFI), je uradno napovedala kandidaturo za županjo Pariza na volitvah leta 2026, s čimer se je pridružila še trem drugim levim kandidatom. Stranka jo je potrdila kot edino kandidatko, pri čemer si prizadeva povečati udeležbo v levih okrožjih.

Jean-Luc Mélenchon, vodilna figura stranke LFI, je v enem tednu izvedel dva javna nastopa: obiskal je priljubljeno tržnico v pariškem predmestju in se udeležil sejma Made in France. S tem je subtilno začel svojo predsedniško kampanjo, pri čemer se osredotoča na stik z ljudmi in promocijo francoskih izdelkov.

Koncert Izraelske filharmonije v Parizu je bil večkrat prekinjen zaradi propalestinskih protestnikov, ki so uporabljali dimne bombe. Pariška filharmonija je vložila prijavo. Jean-Luc Mélenchon ni obsodil incidentov, medtem ko Yossef Murciano iz Združenja judovskih študentov Francije obsoja totalitarno mišljenje. Priče so poročale o občutku, da bo izbruhnil požar.

Jean-Luc Mélenchon, ustanovitelj stranke La France insoumise, je kritiziral Socialistično stranko (PS) zaradi domnevne spremembe zavezništva. Mélenchon trdi, da se PS, ki je bila prej povezana z levico, zdaj želi povezati z Gabrielom Attalom in tako imenovanim »levim centrom«.

V Franciji je razprava o pokojninski reformi začasno prekinjena, kar je sprožilo različne odzive. Marine Le Pen in Jean-Luc Mélenchon sta pozvala Sébastiena Lecornuja, naj pred začetkom parlamentarne razprave spremeni proračun za socialno varnost. Opozicija se boji, da bo vlada poskušala reformo vsiliti z uredbami, kar bi onemogočilo amandmaje poslancev. Thomas Porcher je poudaril, da se je razmerje med aktivnimi in upokojenimi bistveno spremenilo. Vlada naj bi novembra predložila amandma k predlogu zakona o financiranju socialne varnosti, ki bi zamrznil reformo do predsedniških volitev leta 2027.

V Peruju je prišlo do nasilnih protestov manj kot teden dni po oblikovanju nove vlade, pri čemer je bilo v Limi ranjenih najmanj 75 ljudi, večinoma policistov. Medtem se grška vlada trudi umiriti nezadovoljstvo kmetov z izplačilom subvencij, da bi zmanjšala napetosti v podeželju. Vlada poskuša pospešiti plačila preko organizacije OPEKEPE.

Francoska vlada premierja Sébastiena Lecornuja se je znašla pod pritiskom, saj socialistična stranka zahteva ustavitev pokojninske reforme in opustitev uporabe 49.3 člena ustave. Medtem ko naj bi socialistična stranka vlade ne ovirala z nezaupnico, desnosredinska stranka EPR kritizira morebitno opustitev reforme. Napovedane so tudi nezaupnice s strani LFI in RN, socialistična stranka pa bi lahko vložila svojo po premierjevi izjavi o splošni politiki. Premier Lecornu naj bi svoj govor v parlamentu predstavil danes okoli 15. ure.

Emmanuel Macron naj bi v naslednjih dveh dneh imenoval novega premierja Francije. Pričakuje se, da bo imenovanje sledilo odstopu prejšnjega premierja in politični krizi, s katero se sooča Macronova vlada.

Pred dvema letoma je Hamas napadel Izrael, kar je povzročilo najhujši napad v desetletjih. Izraelski odgovor je sprožil vojno v Gazi, ki se nadaljuje še danes. V napadu Hamasa je umrlo 1200 Izraelcev, večinoma civilistov, medtem ko je v Gazi po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje umrlo več kot 65.000 Palestincev. Visoki predstavnik Hamasa je dejal, da je bil napad odgovor na izraelsko okupacijo. Jean-Luc Mélenchon je na omrežju X izjavil, da je nasilje povzročilo nasilje in se širi v neskončen genocid.

Premier Sébastien Lecornu je po le 26 dneh odstopil zaradi nezmožnosti strank za dosego kompromisa. Predsednik Macron mu je sprva dal dodaten rok, da najde izhod iz krize, grozil pa je tudi z razpustitvijo parlamenta. Politična situacija v Franciji je ocenjena kot težka, Macronove poteze pa kot obupane.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je odstopljenemu premierju Sébastiénu Lecornuju naložil, da do srede poskuša najti rešitev za politično krizo. Lecornujev odstop, ki je sledil manj kot 24 ur po imenovanju nove vlade, poglablja Macronovo politično krizo in povečuje pritisk nanj. Obstaja možnost predčasnih volitev.

Francoska vlada pod vodstvom premierja Sèbastien Lecornuja je odstopila le nekaj ur po imenovanju, kar je poglobilo politično krizo v Franciji. To je že četrti premier, ki je odstopil v zadnjem letu, kar postavlja predsednika Macrona v težaven položaj. Vzrok za odstop so kritike sestave vlade.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil le nekaj ur po tem, ko je imenoval novo vlado. To se je zgodilo po grožnjah o strmoglavljenju njegove vlade in poglablja politično krizo v Franciji. Njegov odstop je že peti premierski odstop v dveh letih pod vodstvom predsednika Macrona.

Francoski premier Sébastien Lecornu je odstopil manj kot 24 ur po imenovanju svoje vlade, manj kot mesec dni po prevzemu položaja. Predsednik Emmanuel Macron je njegov odstop sprejel, kar je še poglobilo politično krizo v državi. Marine Le Pen je po odstopu ponovila pozive k razpustitvi Narodne skupščine in zahtevala referendum.

Po odstopu premierja Lecornuja se je francoski predsednik Emmanuel Macron odločil, da bo odhajajočega premierja zadolžil za iskanje rešitve iz nastale politične krize. Hkrati naj bi Macron postavil Lecornuju ultimat glede oblikovanja nove vlade, kar nakazuje na njegov zadnji poskus rešitve situacije.

Eifflov stolp je pred pričakovanim uradnim priznanjem Palestine s strani Francije prikazal palestinske in izraelske zastave, pri čemer je med njima bila projekcija golobice miru. Predsednica francoskega parlamenta, Yaël Braun-Pivet, je medtem zagotovila, da v parlamentu ne bo izobešena nobena od teh zastav. Razprava o priznanju je sprožila različne odzive in mnenja v Franciji.

Sébastien Lecornu, novi predsednik vlade Francije, je štiri dni po prihodu v Matignon obiskal Mâcon v regiji Saône-et-Loire. Njegov prvi uradni obisk je bil posvečen zdravstvu in dostopu do zdravstvene oskrbe. Obiskal je sedež departmajskega zdravstvenega centra.

Pred več mošejami v Parizu in njegovi okolici so v torek zjutraj odkrili najmanj devet svinjskih glav, kar je sprožilo val ogorčenja. Predsednik Emmanuel Macron se je o tem pogovarjal s predstavniki muslimanske skupnosti in jim izrazil podporo. Policija preiskuje incident kot možen izraz islamofobije ali celo kot dejanje tuje vpletenosti. Jean-Luc Mélenchon je za dejanja obtožil političnega nasprotnika Érica Retailleaua, češ da spodbuja islamofobijo.

Vlada premierja Francoisa Bayrouja je padla po glasovanju o nezaupnici, potem ko državni zbor ni podprl njegovega proračunskega načrta. Predsednik Macron se sooča z izjemno težko nalogo iskanja novega premierja, kar bo že sedmi v njegovem mandatu, sredi politične in gospodarske krize v Franciji.

Francoski premier François Bayrou je bil v ponedeljek, 8. septembra, strmoglavljen, ko je izgubil glasovanje o zaupnici v Narodni skupščini. Bayrou, ki je na položaju ostal le 270 dni, je bil poražen s 364 glasovi proti in 194 glasovi za. Poslanci različnih političnih skupin, vključno z Rassemblement National in levico, so glasovali proti zaupnici, medtem ko so bili republikanci razdeljeni. Ministri Bayroujeve vlade so prispeli v Matignon, kjer naj bi premier po porazu v glasovanju o zaupnici odstopil. Zdaj se postavlja vprašanje, kdo bo nasledil Bayrouja na premierskem položaju.

Indonezijski predsednik Prabowo Subianto je po nasilnih protestih, ki so izbruhnili zaradi nezadovoljstva javnosti nad privilegiji zakonodajalcev, izvedel kadrovske spremembe v vladi. Odpustil je finančno ministrico Sri Mulyani Indrawati, ki jo je zamenjal ekonomist, obljubljajoč pospešeno gospodarsko rast. Poleg tega je zamenjal še več drugih ministrov, vključno z ministrom za varnost, in ustanovil novo ministrstvo za Hadž in Umro.

Marine Le Pen, voditeljica Nacionalnega zbora (RN), bo od 13. januarja 2026 ponovno sojena v pritožbenem postopku v zvezi z zadevo evropskih parlamentarnih pomočnikov. Medtem Le Penova ponovno poziva k razpustitvi francoskega parlamenta, s čimer želi izkoristiti trenutno politično krizo. Njena stranka bo glasovala proti zaupnici vladi. Prav tako se pripravlja na pritožbeno sojenje z novo obrambno ekipo in premislekom o strategiji.

Francoska vlada se sooča z nestabilnostjo, saj se premier François Bayrou pripravlja na glasovanje o zaupnici v parlamentu. Zaradi finančne krize in nepriljubljenih reform se zdi, da je Bayroujeva vlada v težavah. Emmanuel Macron je pozval zaveznike k pogajanjem s socialisti o oblikovanju nove vlade in sprejetju proračuna. Marine Le Pen pa se zdi kot edina politična figura, ki bi lahko imela koristi od morebitnega padca vlade.

Združenje prefektov in visokih funkcionarjev francoskega notranjega ministrstva (ACPHFMI) je vložilo tožbo proti voditelju stranke La France insoumise, Jean-Lucu Mélenchonu, zaradi "groženj". Tožba je odgovor na Mélenchonove izjave med poletnimi univerzami LFI, kjer je prefektom grozil z zaporom, če bi njegova stranka prišla na oblast.

Francoska opozicija, natančneje stranka Francija Nesuposlušna (La France Insoumise), je napovedala, da bo 23. septembra v parlamentu vložila predlog za odstavitve predsednika Emmanuela Macrona. Vodja stranke Jean-Luc Mélenchon je izjavil, da bi moral Macron odstopiti, če premier François Bayrou 8. septembra ne bo prejel zaupnice v državnem zboru. Postopek odstavitve francoskega predsednika je kompleksen in doslej še ni bil uspešen.

Jean-Luc Mélenchon je pozval k odstopu Emmanuela Macrona, če François Bayrou ne bo dobil zaupnice. Hkrati je napovedal novo zahtevo za odstavitev predsednika v Narodni skupščini. Mélenchon je priznal porast antisemitizma v Franciji po napadih 7. oktobra in izrazil solidarnost s predsednikom Macrononom glede kritik ameriškega ambasadorja Charlesa Kushnerja.

Jean-Luc Mélenchon poziva sindikate k splošni stavki 10. septembra, da bi strmoglavili vlado, medtem ko politična scena ostaja razdeljena glede podpore gibanju, ki želi blokirati državo v protest proti vladnemu proračunu za leto 2026. Sindikati so glede tega gibanja zadržani.

Stranka La France insoumise (LFI) je prepovedala novinarju Le Monda, Olivierju Pérouju, udeležbo na njihovi poletni univerzi zaradi njegovega kritičnega dela o stranki. Odločitev je sprožila val kritik iz medijev in političnih krogov. Olivier Faure je dejal, da o svobodi tiska ni mogoče sklepati kompromisov. Jean-Luc Mélenchon je branil odločitev in napadel medije zaradi domnevnega nepoštenega poročanja.

Jean-Luc Mélenchon, voditelj stranke La France Insoumise, je pozval k splošni stavki 10. septembra v podporo gibanju "Bloquons tout" (Blokirajmo vse), ki nasprotuje vladnemu proračunu. Mélenchon upa, da bo gibanje pomagalo strmoglaviti vlado Françoisa Bayrouja. Podporo so izrazili tudi Ekologi, komunisti in socialisti. Poslanec stranke Renaissance, Mathieu Lefèvre, je Mélenchona označil za "profesionalca nereda".

La France Insoumise (LFI), francoska levičarska politična stranka, je zavrnila akreditacijo novinarju časopisa Le Monde, Olivierju Pérouju, za udeležbo na njihovem poletnem univerzitetnem srečanju. Razlog za prepoved je Péroujeva soavtorstvo knjige z naslovom "La Meute" (Trop), ki kritično obravnava delovanje stranke Jean-Luca Mélenchona. Le Monde je dejanje označil za oviranje svobode tiska, medtem ko LFI trdi, da so bili v knjigi močno obrekovani.

Jean-Luc Mélenchon, vodja stranke La France insoumise (LFI), je pozval k cenzuri Françoisa Bayrouja in izrazil podporo gibanju za blokado, ki je predvidena za 10. september. Mélenchon je tudi zahteval izredno sejo francoske narodne skupščine, da bi vložili nezaupnico vladi. Pozivajo k "odločni ofenzivi", da bi strmoglavili vlado.

Francija se je zavezala, da si bo "neizčrpno" prizadevala za prepričevanje drugih držav k priznanju Palestine. Minister za zunanje zadeve Jean-Noël Barrot je napovedal, da naj bi se 28. in 29. julija k temu zavezali novi evropski partnerji Francije. Po njegovih besedah naj bi ta poteza spodbudila arabske države, da bodo prvič obsodile Hamas in pozvale k njegovemu razorožitvi, kar naj bi utrdilo njegov dokončni "izolacijo". Medtem pa Jean-Luc Mélenchon meni, da je potreben "veliko močnejši signal" glede priznanja Palestine, kar nakazuje na določene razlike v pristopu ali odločnosti znotraj francoske politike.

Ladja "Handala", ki je prevažala humanitarno pomoč in na krovu katere sta bili dve poslanki francoske stranke "La France Insoumise" (LFI), je bila prestrežena s strani izraelske vojske 26. julija. Ladja je vplula v pristanišče Ashdod v Izraelu.

Indonezija je pozdravila odločitev francoskega predsednika Emmanuela Macrona o priznanju države Palestine in pozvala druge države, naj ji sledijo. Medtem je Macron pozval k celoviti politični rešitvi v Siriji, ki bi vključevala lokalne akterje in spoštovala nacionalno suverenost.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bo Francija septembra na zasedanju Generalne skupščine ZN priznala državo Palestino. To potezo je palestinski predsednik Mahmoud Abbas pozdravil kot "zmago". Medtem ko Nemčija in Velika Britanija zaenkrat zavračata priznanje, nemški kancler stališče utemeljuje z "državno odgovornostjo" in solidarnostjo z Izraelom, čeprav se nahaja med njo in spoštovanjem mednarodnega prava. Do sedaj je že 148 od 193 držav članic ZN uradno priznalo državo Palestino.

Bruno Retailleau je ponovno poudaril, da njegova prisotnost v vladi ni znak podpore makronizmu, temveč izhaja iz želje po splošnem interesu in zavračanju vpliva levice, ki jo vodi Jean-Luc Mélenchon. Premierka Elisabeth Borne je Retailleauju, sicer ministru za notranje zadeve, očitala pomanjkanje spoštovanja, medtem ko je Alexis Corbière, poslanec iz stranke "Écologiste et social", izjavil, da se je makronizem končal že leta 2022. Predsedniški tabor, zlasti stranka Renesansa, je obsodil Retailleaujeve izjave, jih označil za "politične kalkulacije" in ponovno poudaril, da je makronizem politični projekt, ne le posameznik.